Postopek osebnega stečaja: Ključ do novega začetka

Postopek osebnega stečaja, urejen z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), predstavlja temeljni mehanizem za reševanje prezadolženosti fizičnih oseb. Njegov primarni namen je, da se vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika poplačajo hkrati in v enakih deležih (načelo paritete). Vendar ta postopek ni zgolj instrument za poplačilo dolgov; zasleduje tudi socialni cilj – poštenemu in vestnemu dolžniku omogočiti nov začetek z odpustom obveznosti. V središču tega postopka je vprašanje, kateri del dolžnikovih prejemkov se lahko uporabi za poplačilo upnikov in kateri del mora ostati dolžniku za zagotavljanje njegove eksistenčne varnosti.

Kaj spada v stečajno maso?

Ob začetku postopka osebnega stečaja celotno premoženje dolžnika postane del stečajne mase. Ta obseg vključuje vse, kar dolžnik pridobi med postopkom. Zakonodaja izrecno določa, da pridejo v stečajno maso tudi plače in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom.

Za učinkovito izterjavo teh prejemkov sodišče izda sklep. Ta sklep navaja delodajalcem, da morajo določene dele plače nakazati na fiduciarni račun stečajnega upravitelja. Kljub temu zakonodaja postavlja meje, ki ščitijo socialni položaj dolžnika. Te meje so opredeljene kot izjemne.

Izjeme: Prejemki, ki so v celoti izvzeti iz stečajne mase

ZFPPIPP v drugem odstavku 389. člena določa, da so iz stečajne mase izvzeti prejemki, ki so zaščiteni pred izvršbo po 101. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Gre za prejemke, ki so izrecno navedeni kot zaščiteni in imajo socialno-varstveno naravo.

Najpomembnejši prejemki vključujejo:

• Prejemke iz naslova zakonite preživnine,

• denarno socialno pomoč,

• varstveni dodatek,

• starševski dodatek,

• otroški dodatek,

• dodatek za veliko družino,

• štipendije in pomoči učencem ter študentom,

• nadomestilo za invalidnost,

• sredstva za nego in pomoč,

• sredstva pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč.

  
  

Poleg tega so bili z interventno zakonodajo (npr. ZIUZEOP, ZIUPOPDVE, ZIUOPZP, ZORZFS) začasno izvzeti prejemki, izplačani na podlagi ukrepov, povezanih z epidemijo COVID-19 in naravnimi nesrečami.

Omejitve: Zagotavljanje eksistenčnega minimuma dolžnika

Omejitve se nanašajo na prejemke, ki niso v celoti izvzeti. To vključuje predvsem plače, pokojnine in nadomestila. Po 102. členu ZIZ dolžniku mora ostati znesek v višini 76 % bruto minimalne plače.

Skupaj s preživljanjem družinskih članov ali drugih oseb, katerih preživljanje je dolžnost dolžnika, mu mora ostati dodatni znesek. Ta znesek se določi po merilih socialno-varstvenih prejemkov za te osebe.

Letošnji znesek 76 % minimalne plače znaša 971,07 EUR. Ta prejemek se povečuje za vsak vzdrževan družinski član z dodatnimi 274,55 EUR.

Pomembni podatki o minimalnem dohodku

Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)

To pomeni, da stečajni dolžnik s tremi vzdrževanimi otroki, skupaj z mamo otrok, obdrži na svojem računu sredstva do višini 1.245,62 EUR (tj. 971,07 + (274,55 / 3) + (274,55 / 3)).

Sodna Praksa: Reševanje praktičnih dilem

Kljub jasnim zakonskim določbam se v praksi pogosto pojavljajo vprašanja, ki jih rešuje sodna praksa.

Regres in občasni prejemki

Sodna praksa je enotna: regres za letni dopust, božičnica in drugi občasni prejemki niso izvzeti iz stečajne mase. Ker niso navedeni v 101. členu ZIZ, so predmeti izterjave. To je razvidno iz VSL Sklepa Cst 98/2024, UPRS sodbe II U 453/2016. Vendar, če je tak prejemek edini dohodek dolžnika, se obravnava kot mesečni prejemek. Nanjo se aplicirajo omejitve iz 102. člena ZIZ, kar pomeni, da dolžniku ostane zakonsko določen minimum.

Povračila stroškov in dohodnina

Povračila stroškov, kot so prevoz na delo, prehrana in dnevnice, niso na seznamu izjem v 101. členu ZIZ. Višje sodišče v Kopru je v zadevi VSK sklep Cpg 231/2010 zavzelo stališče, da so tovrstni prejemki del stečajne mase.

Vrnjena dohodnina se šteje za del plače. Ni izvzeta iz stečajne mase in se nanjo uporabljajo omejitve iz 102. člena ZIZ. Če dolžniku med letom ni ostal zakonsko določen minimum, lahko zahteva poračun iz vrnjenega zneska.

Postopek z mednarodnim elementom

Poseben izziv nastane, ko stečajni dolžnik prebiva in dela v tujini. V prelomni odločbi sodišča VSL Sklep Cst 50/2023 se je sodišče odločilo, da se pri določanju eksistenčnega minimuma ne smejo uporabljati slovenska merila. Morajo se upoštevati prava in življenjski standard države, kjer dolžnik dejansko prebiva.

Razpolaganje s sredstvi iz stečajne mase

Dolžnik ne sme samovoljno razpolagati s prejemki, ki spadajo v stečajno maso. Vsako takšno dejanje brez vednosti in soglasja upravitelja je kršitev obveznosti. To lahko vodi do zavrnitve odpusta obveznosti. Načelo enakega obravnavanja vseh upnikov je ključno.

Sklep

Sistem izterjave stalnih prejemkov v osebnem stečaju je zasnovan na ravnotežju med interesi upnikov in pravico dolžnika do socialne varnosti. Zakonodaja preko ZFPPIPP in ZIZ natančno določa, kateri prejemki so nedotakljivi in kolikšen del ostalih prejemkov mora ostati dolžniku. Sodna praksa potrjuje, da so vsi prejemki, ki niso izrecno izvzeti, del stečajne mase. Ob tem se upoštevajo tudi posebne življenjske situacije dolžnikov, kar zagotavlja pravičnost postopka. Ključno je poznavanje teh pravil za vse udeležence – dolžnike, upnike in upravitelje. Z znanjem se zagotavlja zakonit, predvidljiv in pošten potek postopka.